Kaj je cirkadiani ritem in kakšen vpliv ima na naše telo

Cirkadiani ritem

Cirkadiani ritem je naš 24-urni ritem. Imamo ga vsi, nekateri imajo celo daljšega oz. krajšega. Pravzaprav ga ima vsako živo bitje na planetu, ki živi dlje kot nekaj dni. Notranja ura v možganih posreduje signal svojega dnevnega cirkadianega ritma vsem drugim delom možganov in vsakemu organu v telesu posebej. Dnevna svetloba je prednostna pri vzpostavitvi posameznikovega cirkadianega ritma, a nanj vplivajo tudi drugi dejavniki.

Cirkadiani ritem je naravni cikel, ki nam pomaga:

  • določiti kdaj hočemo biti budni in kdaj si želimo spati,
  • nadzoruje čas za uživanje hrane in pijače,
  • nadzoruje čustva in razpoloženja,
  • uravnava hitrost presnove,
  • vpliva na količino seča, ki ga proizvajamo in
  • na nastajanje številnih hormonov.

Cirkadiani ritem pri rastlinah

Da smo prišli do tega spoznanja, gre zasluga francoskemu znanstveniku, geofiziku po imenu Jean-Jacques dOrtous de Mairan. Ta je leta 1729 odkril prvi dokaz, da imajo živi organizmi lasten notranji čas. Ne glede na vir svetlobe, so se cvetovi rastline sramežljive mimoze tudi v zaprtem, temnem prostoru, odpirali in zapirali ob približno enakem času.

Bi preživeli 6 tednov v popolni temi?

Za to sta se prostovoljno odločila ameriška znanstvenika, ki sta želela dokazati, da imamo tudi ljudje podoben cirkadiani ritem, kot ga imajo rastline.

Podrobneje o tem preberite v knjigi Zakaj spimo, Matthewa Walkerja, ki je polna znanstvenih dokazov, ki prispevajo k razumevanju, kako spanje pomembno vpliva na vsak delček našega telesa.

Leta 1938 je profesor Nathaniel Kleitman z univerze v Chicagu skupaj z raziskovalnim pomočnikom Bruceom Richardsonom, preživel kar 6 tednov v popolni temi. Za lokacijo sta izbrala eno najglobljih jam na svetu, Mamutsko jamo v Kentuckyju. Poleg hrane, vode in dveh bolnišničnih postelj z visokimi nogami sta imela vrsto merilnih naprav za spremljanje telesne temperature in ritmov budnosti.

Ugotovitve raziskave
Ugotovila sta, da nista zapadla v naključna obdobja budnosti in spanja. Živela sta v predvidljivem in ponavljajočem vzorcu dolge budnosti in nato strnjenega spanca, ki pa je bil malenkost daljši od običajnega. Pri Richardsonu, ki je bil v svojih dvajsetih, se je razvil 26 – 28-urni spalno-budni cikel. Kleitman pa je bil pri svojih štiridesetih letih bližje 24-urnemu ciklu.

»Jet lag« oziroma potovalna utrujenost

Izum letala je bil prelomen za množičen prevoz ljudi po svetu, povzročil pa je tudi nepredvideno biološko težavo. Verjetno vsi poznate izraz »jet lag« oziroma potovalna utrujenost. Do nje pride, ker reaktivna letala brzijo skozi časovne pasove hitreje, kot jih lahko naša 24-urna notranja ura dohaja. Zato se po dolgi poti z letalom v odmaknjenem časovnem pasu podnevi počutimo utrujeni in zaspani, saj naš cirkadiani ritem misli, da je noč. Obratno ponoči ne moremo zaspati ali se zbujamo, ker naš cirkadiani ritem meni, da je dan. Naši možgani sicer v takem stanju ne ostanejo dolgo: s pomočjo sončne svetlobe se naše telo nauči novega ritma. Vendar šele po nekaj dneh! Dokazano je, da za vsak, dan ki ga preživimo v drugem časovnem pasu se naše telo prilagodi zgolj za približno eno uro. Primer: če je časovna razlika med državama 8 ur, bomo potrebovali 8 dni, da se bo naše telo navadilo na nov ritem.

Je »jet lag« res tako nedolžen?

Čeprav nas je že veliko doživelo potovalno utrujenost ali pa jo celo pogosto doživljamo, pa ta pojav le ni tako nedolžen, kot se nam zdi. Jet lag pomeni hud psihološki napor za možgane in velik biološki stres za celice, organe in glavne sisteme v telesu. To prinaša posledice. Ob pogostem doživljanju potovalne utrujenosti se deli naših možganov (predvsem tisti, povezani z učenjem in spominom) fizično skrčijo. Zaradi tega je prizadet naš kratkoročni spomin. Več verjetnosti je tudi za nastanek raka in sladkorne bolezni tipa 2.

Negativne posledice potovalne utrujenosti lahko omilimo

Piloti in letalsko osebje, ki so neprestano v zraku, si biološko stisko, ki jo prinaša potovalna utrujenost lajšajo z jemanjem tablet melatonina. Melatonin je namreč hormon spanja – sprošča se, ko naše telo potrebuje spanec. Z jemanjem umetnega melatonina tako lahko preslepimo telo, da je noč in da je čas za spanje.

DOBRO VEDETI: sledite svojemu cirkadianemu ritmu, gre za vaše zdravje

Čas, ki ga telo zahteva za spanje, pomembno vpliva na vse organe, na celo naše telo. Ta čas se telo regenerira. Če mu ta čas odvzamete, ali ga skrajšujete na račun službenih obveznosti, učenja, ponočevanja ali potovanja, se bo to na dolgi rok poznalo na vašem zdravju.

Več o tem, da je spanec pomemben gradnik našega imunskega sistema, si lahko preberete TUKAJ.

Vir: knjiga Zakaj spimo, Matthew Walker