REM spanje

Sanje v REM spanju

Ste že kdaj slišali za t. i. REM spanje? To je kratica za »rapid eye movement« oziroma »hitro premikanje oči«. Mednarodna organizacija World Sleep Society meni, da je REM spanje ena izmed pomembnejših komponent zdravega spanja. Zdravo spanje namreč opredeljuje s tremi komponentami. To so:

 1) zadostna količina spanja,

 2) neprekinjen spanec in

3) globok spanec.

Neprekinjen spanec pomeni, da gremo ponoči čez vse 4 faze spanja, kar vključuje tudi REM spanje. Ampak kaj REM spanje v praksi pravzaprav pomeni? Berite dalje.

Ste se kdaj vprašali, kako vsako noč poteka naše spanje?

Spanje je sestavljeno iz treh faz ne-REM spanja oz. nREM spanja, kar pomeni »non-rapid eye movement« ter iz ene faze REM spanja. Faze ne-REM spanja se zgodijo na začetku spalnega cikla, ko se srčni utrip postopoma zniža, telo pa se takrat regenerira. V 1. in 2. fazi ne-REM spanja se postopoma znižujeta srčni utrip in telesna temperatura, upočasnuje se tudi električna dejavnost možganov in mišična aktivnost. Pojavijo se upočasnjeni očesni gibi. Gre za fazi rahlega spanca. V drugi fazi zdrav odrasel človek običajno prespi polovico noči. V 3. fazi ne-REM spanja se v možganih pojavijo veliki možganski valovi. Zgodi se globok spanec. V tej fazi v največji meri poteka regeneracija našega telesa.

REM spanje

REM spanje je bolj živahno in se običajno pojavi po približno 90 minutah spanja. Ne-REM spanje in REM spanje se vsako noč izmenjujeta v 90-minutnih ciklih. Ne-REM spanje se na noč ponovi približno 4x do 6x, z napredovanjem noči pa se njegova količina začne zmanjševati, povečuje pa se količina REM spanja.

REM spanje – faza živahnih sanj

V REM fazi aktivnost možganov postaja hitrejša, bitje srca pa se pospeši, zato se v tej fazi najtežje prebudimo. Če ste se kdaj spraševali, kdaj med spanjem ustvarimo največ sanj, se to dogaja v času REM spanja. Naše telo je takrat začasno paralizirano, kar je izredno pomembno, da svojih sanj ne doživljamo realno. Predstavljajte si, da sanjate, da tečete sredi gozda. Če se paraliza ne bi pojavila, bi mišice ne le v sanjah, pač pa tudi v realnosti poskrbele za tek, kar pa zna biti precej nevarno. Seveda se tudi to dogaja nekaterim ljudem. Pri slednjih se spalna paraliza v času REM spanja ne vzpostavi in tako npr. začnejo hoditi po hiši, brez da bi se tega zavedali. Ta pojav je še pogostejši pri otrocih, ko jih »nosi luna«.

Po drugi strani pa se spalna paraliza lahko pojavi tudi, ko posameznik ni v REM spanju. Takrat je oseba popolnoma zavestna, ohranja pa se mišična paraliza, ki je sicer značilna za REM spanje. Gre za to, da se človek še vedno paraliziran prebudi iz REM spanja, s tem da se tokrat zaveda dogajanja. Ta situacija sicer ni življenjsko ogrožujoča, vendar pa jo večina ljudi doživlja kot zelo neprijetno izkušnjo. Pogosto jo spremljajo tudi vizualne, slušne ali taktilne halucinacije. Človek tako lahko takrat vidi razne sence in podobe, sliši glasove ali korake, ki se mu bližajo, pogost pa je tudi občutek pritiska na prsni koš.

Dovolj dolgo REM spanje za bolj kreativno razmišljanje

Če ste se kdaj vprašali, zakaj je zadostna količina spanca tako pomembna, naj vam povemo, da je REM spanje med pomembnejšimi fazami spanja. Ker se zgodi v drugi fazi posameznega cikla, telo potrebuje nekaj časa, da ponoči do njega sploh pride. Primer: v noči, ko greste morda zaradi zabave spat le za 4 ure, se REM faza sploh ne more zgoditi, medtem ko se pri npr. 6 urah spanja zgodi, vendar pa je bistveno krajša, kot pri kvalitetnih 8 urah spanja, ko obsega od 20-25 % celotnega spanja. In zakaj je REM spanje tako pomembno? Ker je možganska aktivnost v tej fazi zelo aktivna, REM spanje spodbuja shranjevanje dogodkov in pretvorbo kratkotrajnega v dolgotrajni spomin. Zadostna količina REM spanja omogoča, da lahko naslednje jutro kreativno razmišljamo in učinkovito rešujemo probleme. Prav zato je bolj učinkovito, da gre npr. dijak ali študent noč pred izpitom dovolj zgodaj spat, kot da se uči dolgo v noč.

Zakaj otroci med spanjem pogosto delajo obrazne grimase?

Odgovor je, zaradi REM spanja. V primerjavi z odraslimi, ki v enem spalnem ciklu doživijo 20-25 % REM spanja, je količina REM spanja pri otrocih kar 80 %. Možganska aktivnost je pri REM spanju zelo aktivna, zato pri dojenčkih v tej fazi lahko pogosto opazimo odpiranje oči, rahle premike vek ali pa celo razne grimase, ki ponazarjajo osnovna čustva, ki jih otrok doživlja takrat. REM faza spanja dojenčkom omogoča, da njihovi možgani zorijo, saj je takrat dotok krvi vanje podvojen. Dojenčki pravzaprav v REM fazo spanja zaidejo, takoj ko zaspijo, medtem ko ima odrasel človek, ki v REM fazo zaide takoj, najverjetneje spalno motnjo, ki se imenuje narkolepsija. Ljudje s to motnjo imajo težave pri ohranjanju budnosti in si ne morejo pomagati, da ne bi zaspali, četudi jih zaspanost napade sredi belega dneva.

Primankovanje REM spanja vodi do …

Dolgoročno brez zadostne količine spanja in posledično brez zadostnega REM spanja imunski sistem posameznika oslabi, telo pa se počasneje obnavlja. Pogosta vzroka pomanjkanja REM spanja sta nespečnost in obstruktivna spalna apneja, ki povzročata, da se ponoči večkrat prebudimo. Spalna apneja ni nedolžna spalna motnja. Zanjo je značilno, da se med spanjem pojavljajo najmanj 10 sekundne prekinitve dihanja, zaradi česar pride do smrčanja in nenehne utrujenosti. Dolgoročno lahko povzroča tudi sladkorno bolezen, razvoj demence in večje tveganje za možgansko kap.

Knjiga Zakaj spimo

Vas zanima, od kod črpamo spalno znanje? Na dosegu roke je tudi vam. Zakladnico spalnega znanja najdete v knjigi Zakaj spimo, ki je že z enim klikom lahko vaša.