BLACK FRIDAY: 10% popust pri nakupu posteljnih dodatkov nad 80 EUR do 1. decembra. Koda kupona: BLACK10.
Bruksizem je stanje, za katero je značilno škripanje ali stiskanje zob, pogosto med spanjem. To ponavljajoče se gibanje čeljusti lahko povzroči številne negativne posledice, vključno z obrabo in poškodbami zob, bolečinami v čeljusti in glavoboli ter celo motnjami spanja. Bruksizem je razmeroma pogosta bolezen, ki prizadene približno 8-31 % prebivalstva, pogostejša pa je pri nekaterih skupinah, kot so otroci, posamezniki z motnjami spanja ter osebe z anksioznostjo ali stresom.
Natančnega vzroka za bruksizem ne poznamo v celoti, domnevamo pa, da gre za zapleteno prepletanje dejavnikov, vključno z genetiko, psihološkimi dejavniki in težavami z zobmi. V grobem bi lahko rekli, da se vzroki delijo na psihološke in fiziološke dejavnike.
Med psihološke vzroke prištevamo stres, posttravmatska stresna motnja (PTSM) in tesnoba. Medtem ko med fiziološke dejavnike neusklajen ugriz ali npr. prevelika plomba.
Posledice bruksizma
Sčasoma lahko nenehno brušenje in stiskanje zob privede do obrabljenih ali razpokanih zob ter do motenj TMJ (temporomandibularnega sklepa), ki lahko povzročijo bolečine in nelagodje v čeljusti in obrazu. Poleg tega je bruksizem povezan z motnjami spanja, kot je nespečnost, saj sta lahko škripanje in stiskanje dovolj glasna, da zbudita partnerja v postelji. Posameznik, ki se srečuje z bruksizmom pa se poleg tega prav tako zbudi utrujen. Med spanjem namreč močno stiska obrazne mišice, kar ga dodatno utrudi in se ne regenerira kot bi se moral.
Spanje se deli v različne faze. V tako imenovanem REM spanju imamo običajno vse mišice neaktivne. To je faza v kateri navadno sanjamo in prav ta paraliza mišic nam preprečuje, da bi ponoči delali stvari, ki se jih ne bi zavedali.
Pri bruksizmu pa se v tej fazi spanja aktivirajo žvečne mišice (čeprav se ne bi smele) in zobje pridejo v stik. Naravno zobje pridejo v stik, ko je v ustih hrana, kar pa se med spanjem ne zgodi. Z vodoravnimi gibi spodje čeljusti pri bruksizmu pravzaprav meljemo svoje lastne zobe. Kljub steklenini s katero so zaščiteni zobje (in je v resnici najtrša snov v telesu), se zobje dolgoročno pri bruksizmu upogibajo, lomijo, krušijo in pokajo. Kasneje se lahko pojavijo tudi majavost, občutljivost in večja občutljivost zob. Za nameček pa so sile, ki se ustvarjajo med epizodo bruksizma, do 10x večje od tistih, ki jih po navadi podnevi uporabljamo med hranjenjem.
Kot rečeno spanje poteka v različnih fazah, katerih dolžina se skozi noč spreminja. En cikel spanja v povprečju traja 90 minut in v začetku noči imamo na primer REM faze krajše, proti jutru pa daljše. Tako se tudi epizode škripanja z zobmi spreminjajo skozi noč in se zgodijo večkrat. V večini primerov trajajo nekje med 5 in 10 minut.
Diagnoza bruksizma se običajno postavi na podlagi bolnikovih simptomov in kliničnega pregleda. Zobozdravnik običajno išče znake obrabe in poškodb zob ter bolečine in občutljivost čeljusti. Poleg tega se lahko odredi preiskava spanja, da se oceni morebitne motnje spanja, ki bi lahko prispevale k bruksizmu.
Pri ljudeh, ki imajo težave z bruksizmom, se ponavadi pojavljajo tudi glavoboli ali migrene, obrazne bolečine, napetost in bolečine v mišicah, ki jih uporabljamo pri žvečenju in neprespanost.
Odpravljanje vzrokov
Zdravljenje bruksizma na splošno vključuje odpravljanje vzrokov za to stanje in odpravljanje simptomov.
Če je na primer dejavnik stres ali tesnoba, se lahko priporoči terapija ali svetovanje. Če obstaja sum na motnjo spanja, se lahko predpiše zdravljenje motnje spanja. Poleg tega se lahko priporoči grizna ploščica ali ustni ščitnik za zaščito zob in čeljusti med spanjem.
Nočni ščitnik in vaje
Za bolnike z blagim do zmernim bruksizmom je lahko nočni ščitnik učinkovito zdravljenje. Nočni ščitnik je po meri izdelan plastični pripomoček, ki se med spanjem nosi v ustih. Nočni ščitnik pomaga preprečiti stik zgornjih in spodnjih zob, s čimer se zmanjšata mletje in stiskanje. Nočne ščitnike običajno izdela zobozdravnik ali ortodont, po potrebi pa jih je mogoče prilagoditi.
Za sprostitev čeljustnih mišic in zmanjšanje napetosti je mogoče priporočiti tudi fizikalno terapijo in vaje. To lahko vključuje raztezanje čeljusti in vaje za sproščanje ter masažo čeljusti in obraza.
Zdravila ali operacija
V nekaterih primerih se lahko predpišejo zdravila za pomoč pri obvladovanju bruksizma. Če se domneva, da k temu prispeva stres ali anksioznost, se lahko na primer priporočijo mišični relaksanti ali zdravila proti anksioznosti.
V hujših primerih bruksizma se lahko priporoči operacija za popravilo ali zamenjavo poškodovanih čeljustnih sklepov. To se običajno priporoča le v primerih, ko je bruksizem povzročil veliko škodo na čeljusti in zobeh ter drugi načini zdravljenja niso bili uspešni.
Pomembno je poudariti, da je najboljši način za preprečevanje bruksizma obvladovanje in zmanjševanje stresa ter vzdrževanje dobre ustne higiene. Redni zobozdravstveni pregledi morajo biti del vaše rutine, prav tako pa morate izvajati dobro ustno higieno s ščetkanjem, nitkanjem.
Spletna stran za delovanje potrebuje piškotke. Nastavitve lahko spreminjate tukaj.
