Izgorelost je stanje čustvene, telesne in duševne izčrpanosti, ki je lahko posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresnim dejavnikom. Zanjo so pogosto značilni občutki odtujenosti, cinizma in zmanjšanega občutka izpolnitve, pojavlja pa se lahko tako v osebnem kot poklicnem okolju.
Prizadane lahko posameznike na katerem koli področju dela ali življenjskega sloga, povzroči pa jo lahko vrsta dejavnikov, kot so velika delovna obremenitev, majhno zadovoljstvo pri delu, pomanjkanje nadzora nad delom in slabo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Izgorelost lahko pomembno negativno vpliva na posameznikovo zdravje, odnose in delovno uspešnost. Zato je še kako pomembno, da ob ugotovljeni izgorelosti sprejmemo ukrepe za njeno preprečevanje in obvladovanje tudi z zadostno količino kakovostnega spanja.
Pravočasno prepoznavanje simptomov
Prepoznavanje izgorelosti je lahko težavno, saj so njeni simptomi lahko neopazni in se razvijajo postopoma. Med tipične simptome izgorelosti štejemo:
- izčrpanost in utrujenost: Občutek izčrpanosti in pomanjkanja energije tudi po zadostni količini spanja ali počitka.
- Čustvena izčrpanost: Občutek čustvene izčrpanosti, otrplosti ali odtujenosti od dela ali osebnih odnosov.
- Zmanjšana učinkovitost: Občutek manjše produktivnosti in učinkovitosti pri delu ali drugih obveznostih kljub prizadevanjem za izboljšanje.
- Cinizem in odtujenost: Občutek negativnega ali ciničnega odnosa do dela ali osebnih odnosov ter umik iz družabnih dejavnosti.
- Različni telesni simptomi: Glavoboli, mišična napetost ali drugi telesni simptomi brez jasnega zdravstvenega vzroka.
- Pomanjkanje motivacije: Občutek nemotiviranosti ali nezanimanja za delo ali osebne dejavnosti ter pomanjkanje občutka izpolnjenosti.
- Razdražljivost in negativnost: Občutek razdražljivosti, lahke frustracije ali negativnega pogleda na življenje.
- Nespečnost ali druge težave s spanjem: Težave s spanjem, prebujanje z občutkom utrujenosti ali druge motnje spanja.
Pomembno je poudariti, da ni nujno, da so prisotni vsi ti simptomi, da bi posameznik doživljal izgorelost. Poleg tega lahko nekatere od teh simptomov povzročijo tudi kateri drugi dejavniki. Če posameznik občuti katerega od teh simptomov, je morda koristno, da se pogovori z osebnim zdravnikom, ki lahko resneje diagnosticira težave.
Kako je izgorelost povezana s spanjem?
Spanje ima lahko ključno vlogo pri razvoju in obvladovanju izgorelosti. Kronično pomanjkanje spanja ali slaba kakovost spanja lahko prispevata k pojavu simptomov izgorelosti, medtem ko jo lahko zadostna količina spanja pomaga preprečiti ali ublažiti.
Osebe, ki doživljajo izgorelost, pogosto poročajo o težavah s spanjem, prebujanju brez svežine in utrujenosti čez dan. Te motnje spanja lahko poslabšajo njene simptome, kar vodi v začaran krog.
Kronični stres, ki pomembno prispeva k izgorelosti, lahko zmoti naravni cikel spanja in budnosti v telesu in povzroči prekomerno aktivnost odziva na stres. Zaradi tega se lahko posamezniki težko sprostijo in zaspijo, lahko pa se tudi pogosto zbujajo ponoči. Sčasoma lahko to privede do pomanjkanja spanja in številnih negativnih posledic, vključno z oslabljenimi kognitivnimi funkcijami, razdražljivostjo in motnjami razpoloženja.
Poleg tega lahko izgorelost privede tudi do razvoja motenj spanja, kot so nespečnost, spalna apneja in sindrom nemirnih nog, ki lahko še dodatno motijo spanje ter še dodatno prispevajo k utrujenosti in drugim simptomom izgorelosti. Zato je pomembno, da posamezniki, ki doživljajo izgorelost, odpravijo morebitne težave s spanjem, da bi izboljšali svoje splošno počutje in zmanjšali negativne učinke izgorelosti.
Pomanjkanje spanja lahko povzroči povečan stres, čustveno nestabilnost in zmanjšano kognitivno delovanje, kar vse lahko prispeva k razvoju simptomov izgorelosti, kot so izčrpanost, zmanjšana učinkovitost in čustvena odtujenost.
Nasprotno pa lahko zadosten in kakovosten spanec pomaga preprečiti ali zmanjšati vpliv izgorelosti. Dobre prakse higiene spanja, kot so vzdrževanje doslednega urnika spanja, ustvarjanje sproščujočega spalnega okolja in izogibanje elektronskim napravam in s tem modri svetlobi pred spanjem, lahko prispevajo k boljši kakovosti spanja in pomagajo obvladovati stres.
Ali obstajajo načini, kako jo preprečiti?
Vse se začne s spanjem. Zagotovite si 8 ur zdravega spanja za ustrezno psiho- fizičino regeneracijo telesa. Poleg tega pa poznamo tudi nekaj drugih ukrepov, s katerimi lahko posamezniki preprečijo izgorelost ali zmanjšajo njen vpliv. Ti vključujejo:
Vzdržujte zdrav življenjski slog: Vključite se v redno telesno dejavnost, vzdržujte zdravo prehrano, dovolj spite in se ukvarjajte z dejavnostmi, ki vas razveseljujejo in sproščajo.
Postavite meje: Naučite se zavrniti zahteve, ki presegajo vaše zmožnosti, in postavite jasne meje med delom in zasebnim življenjem.
Poiščite podporo: Povežite se s prijatelji, družino ali sodelavci, ki vam lahko nudijo čustveno podporo in spodbudo.
Izvajajte čuječnost: Izvajajte tehnike čuječnosti, kot so meditacija ali vaje globokega dihanja, ki pomagajo pri obvladovanju stresa in povečujejo odpornost.
Prepoznajte in odpravite stresne dejavnike: Prepoznajte vire stresa v svojem življenju in jih proaktivno odpravljajte. To lahko vključuje iskanje podpore ali virov, delegiranje nalog ali postavljanje realističnih ciljev.
Vzemite si odmor: Vzemite si redne odmore čez dan, vključno s kratkimi sprehodi ali odmikom od elektronskih naprav, da zmanjšate stres in osvežite misli.
Poiščite strokovno pomoč: Če se pri vas pojavljajo pomembni simptomi izgorelosti, razmislite o iskanju pomoči pri strokovnjaku za duševno zdravje ali ponudniku zdravstvenih storitev.
S proaktivnimi ukrepi za obvladovanje stresa in dajanjem prednosti skrbi zase lahko preprečite izgorelost oz. omilite njene simptome in poskrbite za boljše počutje na vseh področjih svojega življenja.
Kako pogosta je izgorelost?
Gre za razmeroma pogosto težavo, zlasti v poklicih in panogah, ki so zelo obremenjeni. Po podatkih raziskave Ameriškega inštituta za stres iz leta 2020 je 83 % ameriških delavcev poročalo, da se zaradi svojega dela počutijo obremenjene, 23 % pa, da se pogosto ali vedno počutijo izgorele. Podobna raziskava Nacionalnega sveta za varnost je pokazala, da je 76 % zaposlenih poročalo o občutku utrujenosti ali izčrpanosti pri delu, 32 % pa jih je poročalo o težavah s koncentracijo zaradi utrujenosti.
Vendar ni omejena le na delovno mesto, temveč se lahko pojavi na katerem koli področju življenja, kjer posameznik doživlja kronični stres. Izgorelosti so lahko na primer izpostavljeni tudi negovalci, študentje in posamezniki, ki doživljajo pomembne življenjske spremembe.
V Sloveniji je izgorelost zgolj dopolnila diagnoza in ne glavna, zato zdravniki pri postavitvi diagnoze v resnici uporabijo druge prevladujoče simptome, ki se kažejo v izgorelosti. Za zdravljenje se priporoča psihoterapija, pri nekaterih simptomih pa lahko pomagajo tudi določena zdravila.
Kdo je nagnjen k izgorelosti?
Poudariti je treba, da se izgorelost lahko pojavi pri vseh, ne glede na starost, spol ali poklic. Vendar lahko nekateri dejavniki povečajo tveganje, da bo posameznik doživel izgorelost, vključno z veliko delovno obremenitvijo, nizkim zadovoljstvom pri delu, pomanjkanjem nadzora nad svojim delom in slabim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Pomembno je, da se teh dejavnikov tveganja zavedamo in jih odpravimo, da bi jo preprečili ali obvladali.
Čeprav jo lahko doživi vsakdo, so nekatere skupine bolj nagnjene k izgorelosti. Nekateri dejavniki, ki lahko povečajo tveganje, so:
Poklici, ki so zelo obremenjujoči: Posamezniki, ki opravljajo zelo stresne poklice, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialno delo in kazenski pregon, so lahko zaradi čustvenih zahtev in velike delovne obremenitve pri svojem delu izpostavljeni večjemu tveganju.
Večizmensko delo, sploh tisto z nočnimi izmenami: Poklici, ki zahtevajo večizmensko delo (na primer nočna dežurstva medicinskega osebja), zahtevajo hitre in velike spremembe rutine za posameznika. S tem motimo tako imenovani cirkadiani ritem (našo notranjo biološko uro), kar lahko vpliva na kvaliteto spanja. Skupaj s stresom, ki ga doživljamo, lahko vse skupaj hitro konča v izgorelosti.
Negovalci: Posamezniki, ki skrbijo za otroke, starejše družinske člane ali invalide, lahko doživijo izgorelost zaradi zahtevne narave skrbniških obveznosti.
Perfekcionisti: Posamezniki, ki si postavljajo visoka merila in se spopadajo s perfekcionizmom, so lahko izpostavljeni večjemu tveganju zaradi pritiska, ki si ga nalagajo za doseganje ciljev.
Osebe, ki so v preteklosti imele težave z duševnim zdravjem: Posamezniki, ki so v preteklosti imeli težave z duševnim zdravjem, kot sta anksioznost ali depresija, so lahko zaradi vpliva stresa na njihovo duševno in čustveno počutje izpostavljeni večjemu tveganju.
Posamezniki z visoko stopnjo odgovornosti: Posamezniki z veliko odgovornostjo na delovnem mestu ali v zasebnem življenju so lahko izpostavljeni večjemu tveganju zaradi pritiska in zahtev teh vlog.
