Predstavitev knjige Zakaj spimo in pogovor o pomenu spanja

Dan pred svetovnim dnem spanja je v Mladinski knjigi potekala predstavitev knjige Zakaj spimo. V pogovoru o pomenu spanja so specialistka pediatrije in otroške nevrologije Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije Leja Dolenc Grošelj in olimpijska podprvakinja Sara Isaković pojasnile, zakaj je spanje ključno naše zdravje in življenjski razvoj.

 

Kako je prišlo do te knjige?

»Žal smo tudi Slovenci med tistimi, ki zaničujejo svoj spanec,« je pričel pogovor Mitja Pucel, odgovorni urednik knjige Zakaj spimo. V delu je videl priložnost, da se o pomenu spanja izobrazi še širša javnost, saj je ta polstrokovni manifest spanju napisal eden svetovno bolj priznanih nevroznanstvenikov, Matthew Walker. Walkerjeva knjiga bi zagotovo sodila na police v vsakem domu, saj je avtor s sicer vredostojnimi in prodornimi raziskavami, pojasnil spanje na bolj poljuden in bralcu prijazen način.

Spanje za zdravo staranje

Izid knjige pa je prinesel na kup kar dve strokovnjakinji na področju spanja, dr. Med. Barbaro G. Stražišar in izred. prof. dr. Lejo D. Grošelj. Pridružila se je še Sara Isakovič, ki je spanje opredelila skozi pogled profesionalne športnice in psihologinje.

»Še vedno živimo v družbi, kjer je spanje nekaj brezveze,« je povzela odnos do spanja mnogih Slovencev dr. Grošelj, ki vidi v knjigi priložnost, da se širša javnost zave povezave med spanjem in ti. globalnimi epidemijami sodobnega časa, kot so demenca, rak dojk in rak črevesja. »Tista tretjina življenja je najbolj pomembna, da bomo naslednji dan lahko normalno funkcionirali,« je zaobjela svojo tezo.

 

Spanje kot zdravilo

Spanje deluje kot nočna terapija za telo in možgane, vendar ga radi velikokrat skrajšamo. Nanj vpliva predvsem naš življenjski stil, kako pozno v noč delamo in kako hitro vstajamo. Za mnoge pa hiter delavnik pomeni, da spanje vsakodnevno prisilno  skrajšajo. To še posebej muči nočne ptice, (ti. ljudje, ki ponoči radi prebedijo kakšno uro čez polnoč), saj jim zgodnji urniki uničujejo kakovost spanca.

 

»Na zalogo spati, tega ni,« je dodala dr. Grošelj, velikokrat pa podaljšan spanec za vikende ustvarja ti. »socialni jetlag,« ki naše telo še dodatno obremenjuje. Spanje čez dan je za telo sicer zdravilno, če se pa zalotimo, da velikokrat zaspimo za dobrih 10 minut med delom, pa je to kazalec manka spanja, ki nam dolgoročno prinaša škodljive posledice.

 

Budilke kot opomin za spanje

Utrujenost je trenutno v Ameriki tudi vodilni razlog prometnih nesreč, in tako prekaša celo alkohol za volanom. Da bi se neprespanim nočem izognili, pa Sara Isakovič podaja preprosto rešitev – bolje bi bilo, da si budilk ne nastavljamo za bujenje, ampak raje za spanje.